Vsaka vas ima svoj glas

ponedeljek, 29. 11. 2021

Projekt sofinancira Občina Brežice.

Izhodišča

Občina Brežice je glede na svojo geografsko lego zanimiva tudi z vidika dialektike oz. govora specifike prebivalstva, saj jo na severu omejuje zadnji odrastki nižjega predalpskega sveta, ki proti V in JV prehaja  v gričevnati in nižinski panonski ob obmejni reki Sotli  s sosednjo Hrvaško, ob sotočju reke Save in Krke leži  občinsko mestno središče Brežice, ki ga obdaja Brežiško-krško polje vse do zadnjih odrastkov Gorjancev iz dinarsko-kraškega sveta. Iz zemljevida slovenskih narečij je razvidno, da je celotno območje občine uvrščeno v Štajersko narečno skupino, čeprav leži  precejšen del, občine na desnem  bregu reke Save, ki je geografsko opredeljen kot Dolenjska. Znotraj same občine pa je zelo pestro narečno besedje, ki žal v obdobju  vsesplošne globalizacije in spremenjenega načina življenja, predvsem opuščanja starih običajev,  izginja. V Društvu za varovanje maternega jezika, naravne in kulturne dediščine Maksa Pleteršnika Pišece se na pobudo Strokovnih služb občine Brežice (Srednjeročni program kulture v občini 2020-2024) zavedamo,  da je potrebno nekaj narediti za ohranitev naših narečij in tipične slovstvene kulture brežiškega območja, saj zanj glede na omenjeno specifiko še kako velja, »da `ma vsak vas svoj glas.« Zato smo v tej smeri  zbrali narečno besedje in besedila pristne slovstvene folklore naših krajev, kar se je objavilo in se še objavlja  na spletni strani Društva Pleteršnikova domačija (https://www.pletersnikova-domacija.si),   zapisano in izdano pa bo še  v  priložnostni publikaciji. Kot  prostovoljci smo pritegnili k sodelovanju  še ostale NVO (predvsem kulturna društva), ljubitelje slovenščine in tudi zainteresirano šolsko mladino. V svojo sredino smo povabili še strokovnjake s področja slovenistike, ki so nam pomagali z nasveti.  Tako smo na  letošnjih Pleteršnikovih dnevih 2021 predstavili v okviru znanstvenega simpozija Narečno besedje slovenskega jezika – simpozij v spomin na akademikinjo Zinko Zorko  že predstavili projekt. Projekt je bil sprejet z velikim odobravanjem in pohvalo Občini Brežice kot instituciji, ki skrbi tudi za narodno blago svojega območja, kar je za slovensko identiteto neprecenljive vrednosti.  Kot recenzenta našega projekta sodelujeta akademik  Marko Jesenšek, članu SAZU, on prof. dr. Vera Smole  s slovenističnega oddelka Filozofske fakultete Ljubljana. Seveda pa ne gre pričakovati, da je to naše delo na visokem akademskem nivoju, naš cilj je že dosežen  predvsem z zapisom najstarejših narečnih besed in besedil med še živečimi starejšimi ljudmi. Osredinili smo se  predvsem na vse tisto, kar še ni bilo zapisano. Skratka  narečno besedje, ki smo ga  zbrali, je  dokument lokalnega govora v današnjem času, seveda pa je bilo še posebej zelo pomembno  zapisati še ohranjena besede in besedila, ki so šla že skoraj v pozabo, to je najbolj značilno za besedišče s področja nekdanjega kmetovanja, starih obrti in skoraj pozabljenih običajev.  Dejstvo je, da stari predmeti in orodja izginjajo iz našega vsakdanjika. Z njimi pa tudi znanje o njihovi uporabi, izdelavi. Izginjajo tudi besede. S takšnim projektom zagotovo rešujemo vsaj besede kot nesnovno dediščino, če nam že snovna na hitro izginja. K sodelovanju smo  vabili vse (in še vedno so vabljeni), ki so nam bili voljni  kot »naturščiki«  pomagati, bodisi kot zbiralci oziroma  zapisovalci ali pa nam gradivo kot najbolj avtohtoni viri kar posredovali, za kar smo koristili tudi AV zapise.

Stare kmečke hiše

Primerek narečnega govora iz območja Pišec (zaselek Orehovec – pripravil Martin Dušič))

Negdæ su blæ hišæ čisto drügačje. Niso blæ taku völke i visoke, ku so zde.  Mele so mala okna pa slamnate strehe. Ene take od svojeh stareh staršev  se še čisto spomijam. Bla je lesena in ku se vstupu, je bla najpre lojpa , poklæ pa mala kühnca, f keri je bil zidan šporhæt, v zide pa je bla še lükja za v krüšno peč, f keri se je s kühje  körlo, da je na drugi strani peč s kahlami  grela  hišo. 

Iz lojpe si na levo prešo v hišo z ilovnatmi tlemi, taku  je blu še v lojpi i kühji. 

V hiši pa je bla ena volka miza  okrog nje pa  z dveh zidnih strani lesene klopi s križnimi  naslonjali, spredaj pa brez naslona, pa še kakšen stol je bil poleg. V kute je bla krušna peč z zelenimi kahlami, okrog nje pa tudi vuzke klopce, na kerih so ludi radi sedeli pozimi, da so si greli hrbte. Na peči je bla debela odeja, na keri smo se deca rada valala in špilala, ku smo se pozimi tudi radi greli pa na peči  tudi spali. V hiši sta  ob dugši steni bla še dva špampeta en za drugim. Strozavke so ble napunjene s slamo al pa s kožehijem, plahte pa so ble hodnične, v puštreh je blu sčehano kokušje, račje al pa gusje  perje, kujtre pa so bli iz blaga in napunjeni z nekakšno vato al žimo. V kute hiše je bil lesen križ okrug njega pa lepe ruže narejene z mehkega farbanga papirja. Ke væč pohištva ni blu nuter v hiši. Iz lojpe pa se je na desno stran prešlo v štiblc. Edino ta pa je že jemo lesen pudn. V njem so ble lesene omare, škrija  pa še dva špampeta za pube al pa dekleta pri hiši. Iz lojpe se je po lojtri prešlo tudi na dile (podstrešje), kjer so tudi ponavadi spali malo večje pubje, če je blu pri hiši več otruk al dec. Okrog so bli še svijaki, kokušijek, štala, parna in pod. Sekret je bil venski, mislem, da za štalo.

Pr nas pa taku ...

(Nekaj primerov fraz, rekel brežiškega narečnega območja)

  1. Sem ku pes f čuni.
  2. Počak, da se rosa z dræka obene.
  3. Jest ga bom vbila. Ko bo pa Anzek pršu, ga bo pa še on.
  4. Še mačke se zastuj ne gunjo.
  5. Moška oblüba pa zimska odjüga, glih dugo trajajo.
  6. Rdeča krava tüde crkne.
  7. Po treh kraljih je dan tülko dugši, külko kokut klün odpre.
  8. Vsaka šiba sneg  jė (za svečnico).
  9. Kdo je ftel, je jel, kdo je ftel, je pil, lahko gre domu.
  10. Se drži ku posran duhter.
  11. Več ga neseš v želudce, ko jest na hrbtu.
  12. Pridi rikverc (tudi ritenski), da se ti ne bo treba obračat.
  13. Bomo dobili od svinske pizde šrauf.
  14. Se vrti, ku da ma vrlce v riti….
  15. Je dobila podrepec po fincelni (finke – prašičja ¨češpla¨)
  16. Voli f trop (so zbežali).
  17. Sem ga podkrepelu – osmuknil, prestrašil.
  18. Ka mi boš kermo perpelu? Ka maš gnarje?  Če je gnar al ne, krma mora bit doma.
  19. Pojt do ceste pa boš vidu, kak se jih pet v en škoren obuva.
  20. Če ga Bug bolj ne pozna, mu neše ne more pomagat.
  21. So zrihtali taku, ko bi s šmrklom zareglau.
  22. Ko se prasici f korüzo mudi, je treba dat stran prasico  al korüzo.
  23. Ka mi boš mesec v vodi kazal, če ga jest prav vidim!
  24. Zgudnja pijača, zbogom pamet.
  25. Devet vuzov deža, en voz blata – spomladi, en vuz deža, devet vuzov blata – jeseni ( še iz časov kolovozov in na pol blatnih cest)
  26. Ma misli ku koza dreka.
  27. Krava = pizdača
  28. Božičen teden grmi, vihar za drugo leto rodi.
  29. üPel me, sej bom dal za bencin. – V rit si ga nalij, pa se pelji.
  30. Ma roke ko rajfnkeler.
  31. Spuste vodo, da bom mela srečo.
  32. Pijanc se preobrne, ko se v jamo zvrne.
  33. Če nisi do devetih pijan, je zgiblen dan.
  34. Nej to un sfrkuca.
  35. Uni so tak doleč, da četrtkov večer f sobuto poslüšajo.
  36. Ku une osu, ku je vodo nosu pa žejen crkno.
  37. Če ne bi bla mastna, ne bi bla pšečka.
  38. SODOBNA: Dvakrat sem že recikliral ta računalnik, pa ne dela. (lapsus – resitiral)
  39. Je taku kisu, da morš stat, da nimaš na gatah lukjo/ da ti gate v rit potegne/da ti gate prelukna.
  40. Krofi so taki, da maš pune uste, prazno rit.
  41. Ko ni več bremz, je vsak korak prasec.
  42. Nobena miš še ni pod kopčem crknila.
  43. Če vejo fržmajke talat, bi pa še tu prašal.
  44. Božič na tnalu, vlka nedela na peči.
  45. Ka ma ta kanalizacijo v luft spelano?
  46. Gre z ust v nad/ned(nedrje?)...je?????? 
  47. Ti bom kupu parcelo pr 3 lučkah.
  48. Je šla, ko da bi ji kdo na rep stopu.
  49. Si nisem vode f krühi zaslüžla.
  50. Se pominaš f trap.
  51. Ni vreden rjavga šusa.
  52. Kadiš, ko če bi čez gate fukal.
  53. – Pa Bog plačaj! – Ne, kr vi dete, pol se pa z jim zmente, ka sta si bol blizi.
  54. Ka že spiš? – Ne. – Ka bi mi posodu pet jurjev? – Že spim.
  55. Nam je solil, ko da smo s tazadne moke.
  56. Boter je, dokler je firkl moker, ko je filter suh, je boter gluh.
  57. Je taku lepa, ka bi se spod je vode napiu.
  58. Perajgl – suh kolek
  59. Bi vino berluntal; prasica berlunta po koriti.
  60. To pijem zato, da na bo švedrajca.
  61. Mi mamo, pa ne za vas. – Če bi mi mel, bi vam dal, vi pa ku čete.
  62. Ka ga maš na 6 al na 12? – Jest ga mam še kdaj pa kdaj na 12.
  63. Me taku zebe, da se kumi tresem.
  64. Za rit bi se vgrizli, če bi dosegli.
  65. Ne me fujtrat, jest sn jela.
  66. Poje, ka je dobro za britof, ko veter zapiha.
  67. Ku bi drve žagau, skuz se na istem mesti.
  68. Fčeri sn dobila šnof tobaka.
  69. Po kaši se raši.

Stopite v stik

Pleteršnikova domačija Pišece
Pišece 4
8255 Pišece
07 / 45 200 80
drustvo@pletersnikova-domacija.si
pletersnikova-domacija.si

Uradni podatki

Društvo Pleteršnikova domačija Pišece
Pišece 4
8255 Pišece
Slovenija
ID za DDV: 36831751
IBAN: SI56 0237 3009 2006 758 (NLB d.d.)

Digitalni certifikat

Društvo Pleteršnikova domačija Pišece

Modri

Cert ID: 0034/00034

DominoCert Certifikat digitalne odličnosti
Društvo Pleteršnikova domačija Pišece
Matična številka: 1187031000