Maks Pleteršnik se je rodil 3. decembra 1840 v Pišecah. Po končani ljudski šoli v domačem kraju je obiskoval Gimnazijo v Celju, na Dunaju študiral klasično jezikoslovje in slavistiko. Bil je marljiv študent in vedno med najboljšimi. Po končanem šolanju je bil nastavljen 12. oktobra 1863 kot gimnazijski suplent v Mariboru in 30. septembra 1864 v Celju. 3. julija 1865 je začel službovati v Kranju, a že 11. septembra je prišel drugi odlok, s katerim je bil imenovan na novo ustanovljeno mesto za slovenščino na gimnazijo v Gorici, od koder je bil premeščen 24. julija 1867 v Trst; 11. julija 1871 je bil premeščen na lastno prošnjo na gimnazijo v Ljubljano, na kateri je ostal vse do svoje upokojitve, 4. avgusta 1900. Bil je zelo cenjen in spoštovan med študenti. Ob upokojitvi je bil odlikovan z viteškim križcem Franc Jožefovega reda. Udeležil se je tudi velikega romanja k papežu v Rim. Vselej je rad zahajal v Pišece. Po upokojitvi se je tu mudil pogosteje; lepo je uredil rojstno hišo in s svojo služinčadjo vzorno obdeloval posestvo. Dobro leto pred smrtjo se je za stalno preselil v svoj ljubi rodni kraj. Pišeškim rojakom je dajal zgled lepega krščanskega življenja. Vsako nedeljo je častitljivi profesor prihajal k maši in s cerkvenim zborom pel na koru farne cerkve sv. Mihaela. Umrl je 13. septembra 1923. Ob njegovem slovesnem pogrebu, 15. septembra 1923, se je na farnem pokopališču zbrala velika množica ljudi, ki so učenega in skromnega profesorja nadvse cenili. Ob desetletnici smrti mu je Slovenska matica na rojstni hiši odkrila spominsko ploščo, danes pa se po njem imenuje osnovna šola v Pišecah. V zgodovino slovenskih jezikoslovcev se je zapisal zlasti kot tvorec prvega Slovensko-nemškega slovarja, katerega prvi del je izšel leta 1894, drugi del pa takoj na začetku 1895. Izdajo slovarja je financiral ljubljanski škof Anton Alojzij Wolf, zato so ta slovar v preteklosti radi imenovali tudi Wolfov slovar. Maks Pleteršnik se je v Pišecah rodil, odšel v svet študirat in službovat, nato pa se vrnil umret. Na njegovem nagrobniku na pišeškem pokopališču piše: "Dal narodu je svojemu zaklad, odkril bogastvo mu slovenskega jezika!"
